Pregled pripravljalnih del, ki jih je opravil EMI

V skladu s členom 117 (prej člen 109f) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti je moral Evropski monetarni inštitut pripraviti zakonski, organizacijski in logistični okvir, na podlagi katerega bi Evropski sistem centralnih bank (ESCB), ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic EU, v tretji fazi EMU lahko opravljal svoje delo, in ga na dan ustanovitve predložiti ECB. Tako je bila ena glavnih nalog EMI, da pripravi pogoje za ESCB, ki naj bi začel delovati z začetkom tretje faze.

Neposredno v skladu z mandatom Pogodbe so bile glavni cilji EMI naslednji:

• pripraviti celoten obseg instrumentov in postopkov za izvajanje enotne denarne politike v euroobmočju prihodnosti in preučiti možne strategije denarne politike;
• povečati usklajenost zbiranja, urejanja in razpošiljanja pravilno strukturiranih statističnih podatkov o denarju, bančništvu, plačilni bilanci in drugih finančnih dejavnostih;
• razviti okvir za opravljanje deviznih poslov in hrambo ter upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic, ki sodelujejo v euroobmočju;
• izboljšati učinkovitost čezmejnih plačilnih transakcij in transakcij za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji in tako okrepiti povezanost eurodenarnega trga. Glavna naloga v tem okviru je bil razvoj tehnične infrastrukture (sistem TARGET), s katerim bi čezmejni plačilni promet v evrih potekal enako nemoteno kot domači plačilni promet;
• pripraviti eurobankovce, vključno z oblikovanjem in tehničnimi specifikacijami.

V okviru nadaljnjih priprav na ustanovitev ESCB, ki so opredeljene tudi v Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (“Statut”) kot prilogi Pogodbi, je EMI prevzel naslednje naloge:

• oblikovanje usklajenih računovodskih pravil in standardov, ki bi omogočali pripravo konsolidirane bilance stanja ESCB za potrebe notranjega in zunanjega poročanja;
• uvedba podpore za informacijske in komunikacijske sisteme, ki je potrebna za izvajanje operativnih in političnih nalog ESCB; in
• določitev načinov, s katerimi bi ESCB lahko prispeval k politiki, ki jo pristojni nadzorni organi izvajajo za zagotavljanje stabilnosti kreditnih institucij in finančnega sistema.

EMI je sodeloval tudi pri pripravi zakonodaje držav članic in Evropske skupnosti v povezavi s prehodom v tretjo fazo, še zlasti pri denarni in finančni zakonodaji, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank.

Poleg tega je EMI sodeloval z organi EU pri pripravah na tretjo fazo. Predvsem je v tem okviru bodisi v skladu z določili Pogodbe ali na prošnjo Evropskega sveta pripravil poročila o:

• scenariju za uvedbo eura;
• sodelovanju med državami euroobmočja in ostalimi državami članicami EU na področju denarne in devizne politike;
• napredku pri izpolnjevanju obveznosti držav članic za sodelovanje v EMU (ekonomska in pravna konvergenca).

V skladu z določili statuta je o svojem napredku pri izvajanju pripravljalnih del EMI pripravljal redna poročila, med katerimi so najpomembnejša letna poročila za obdobje med leti 1994 in 1997. Poleg tega je januarja 1997 objavil poročilo z opisom specifikacij operativnega okvira ESCB za izvajanje enotne denarne politike in tako izpolnil določilo Pogodbe, da morajo biti specifikacije okvira pripravljene najkasneje do 31. decembra 1996. Trikrat je objavil ločena poročila o napredku pri izpolnjevanju konvergenčnih meril, več specializiranih poročil pa je obravnavalo vprašanja s področja denarne politike, devizne politike, plačilnih sistemov in sistemov za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, statistike, bankovcev in uvedbe eura. Seznam vseh dokumentov, ki jih je objavil EMI, je na voljo v razdelku Arhivi EMI – Publikacije.

Skupaj z vsemi notranjimi dokumenti o pripravljalnih delih, ki jih je s pomočjo nacionalnih centralnih bank opravil EMI ter na 45 sestankih v Frankfurtu na Majni med leti 1994 in 1998 odobril Svet EMI, je ECB prejela še obsežno dokumentacijo o konceptualnih in izvedbenih delih ter oblikovnih podrobnostih.