Navigation Path: Home > The European Central Bank > Organizacija > Naloge > Finančna stabilnost in nadzor
Finančna stabilnost ima ključno vlogo v finančnem sistemu in gospodarstvu kot celoti, kar je pokazala tudi sedanja kriza. Z vse večjim številom finančnih institucij, ki danes delujejo v eni ali več državah ali celinah, pa postaja svetovna finančna stabilnost še toliko pomembnejša.
Finančni sistem sestavljajo:
Za zaščito finančnega sistema in zagotavljanje finančne stabilnosti je treba poiskati glavne vire tveganj in ranljivosti ter poskrbeti, da so z njimi seznanjene vse pristojne strani, kot so finančne institucije in nadzorniki.
Prvo obrambno linijo proti finančnim krizam tvorijo banke, zavarovalnice in druge finančne institucije. Odgovorne so za to, da poslujejo smotrno in ostajajo solventne ter da preverjajo kreditno sposobnost posojilojemalcev in tako upravljajo tveganja, ki jih sprejemajo.
Drugo obrambno linijo predstavljajo ukrepi, ki jih za preprečevanje ali blažitev finančnih kriz sprejemajo javni organi. Sem spadajo:
Če finančne institucije kljub tem ukrepom zabredejo v težave, morajo včasih posredovati javni organi.
ECB/Eurosistem ima na področju finančne stabilnosti štiri naloge.
ECB skupaj z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) sistematično spremlja ciklična in strukturna gibanja v bančnem sektorju euroobmočja/EU in drugih finančnih sektorjih. Pri tem si prizadeva odkriti morebitne ranljivosti ter preverja odpornost sistema.
Ocenjevanje izvaja v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami in nadzornimi organi EU, poteka pa v okviru Odbora ESCB za bančni nadzor. V sami ECB spremljanje in ocenjevanje finančne stabilnosti izvaja več poslovnih področij: finančna stabilnost in nadzor kot koordinator, ekonomske analize, tržne operacije, mednarodni in evropski odnosi ter plačila in tržna infrastruktura.
ECB svoje analize finančne stabilnosti redno objavlja v različnih publikacijah, na primer v poročilu o finančni stabilnosti (Financial Stability Review), v publikacijah o stabilnosti bančnega sektorja EU (EU banking sector stability) in strukturi bančništva v EU (EU banking structures), pa tudi v letnem poročilu ECB. Publikacije o finančni stabilnosti in nadzoru
Na ECB se zaradi njenega strokovnega znanja pogosto obračajo tako organi EU kot tudi nacionalni organi, ki potrebujejo pomoč pri oblikovanju in opredelitvi finančnih pravil in nadzornih zahtev za finančne institucije. Včasih k razpravi ECB prispeva tudi na lastno pobudo. V obeh primerih nasveti ECB zagotavljajo, da se vprašanje finančne stabilnosti upošteva.
ECB:
Centralne banke – zlasti ECB in ESCB – ter nadzorni organi EU med seboj sodelujejo predvsem v okviru Odbora ESCB za bančni nadzor (BSC). Odbor je bil ustanovljen leta 1998, njegov namen pa je pomagati pri izvajanju zakonsko določenih nalog ESCB na področju nadzora skrbnega in varnega poslovanja ter stabilnosti finančnega sistema. Sestavljajo ga visoki predstavniki ECB in centralnih bank ESCB ter predstavniki nacionalnih organov za bančni nadzor iz tistih držav članic EU, v katerih centralna banka ni pristojna za bančni nadzor.
Dobro sodelovanje in pogosta izmenjava informacij sta bistvena za vzdrževanje finančne stabilnosti tako v normalnih razmerah kot tudi v časih krize. Če je krizo treba obvladovati in reševati, v tej izmenjavi sodelujejo tudi finančni ministri. Kot podlago za to sodelovanje so vsi sodelujoči organi podpisali memorandum o soglasju. Sprejeti postopki se redno preverjajo in testirajo v simulacijah finančne krize in drugih vajah.
Poleg zgoraj navedenih nalog je Eurosistem neposredno odgovoren tudi za pregled nad delovanjem infrastruktur finančnega trga. Infrastrukture omogočajo pretok finančnih sredstev, vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov med kupci in prodajalci ter med posojilodajalci in posojilojemalci. Predstavljajo ključni sestavni del finančnega sistema in so bistvene za njegovo splošno stabilnost. Namen pregleda je zagotoviti, da te infrastrukture nemoteno delujejo in da morebitne motnje ne ustvarijo sistemskih tveganj, ki bi lahko ogrozila finančni sistem in gospodarstvo kot celoto.
Pregled
Naloge ECB/Eurosistema so opredeljene v členih 127.4, 127.5 in 282.5 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v členih 3.3, 4 in 25.1 Statuta ESCB. Pregled spada v okvir naloge ECB, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter zagotavlja učinkovitost in zanesljivost klirinških in plačilnih sistemov znotraj EU in z drugimi državami (člen 127.2 Pogodbe o delovanju EU in člena 3.1 in 22 Statuta).
Institucionalni okvir za finančno stabilnost v EU temelji na dveh komponentah: (1) preprečevanje kriz ter (2) upravljanje in reševanje kriz. ECB, skupaj z Eurosistemom, prispeva k obema, in sicer predvsem z ocenjevanjem finančne stabilnosti.
Leta 2008 je bila ustanovljena skupina strokovnjakov na visoki ravni, imenovana de Larosièrjeva skupina. Njena naloga je bila pripraviti predlog izboljšav finančnega nadzora v Evropski uniji. Februarja 2009 je skupina v svojem poročilu potrdila, da sta finančno krizo deloma povzročila neustrezna finančna regulativa in nadzor. Obenem je Evropsko unijo pozvala k uvedbi novega regulativnega okvira, strožjega usklajenega nadzora in postopkov za učinkovito upravljanje kriz. Njen glavni predlog je bil, da se okrepljeni evropski okvir za finančni nadzor utemelji na dveh novih ustanovah, ki bi na ravni EU skrbeli za nadzor skrbnega in varnega poslovanja na mikro in makro ravni.
Predlog so voditelji EU podprli na srečanju junija 2009, nato pa je Evropska komisija 23. septembra 2009 predstavila svoj zakonodajni predlog za ustanovitev dveh ustanov:
Predlog zdaj obravnavata Svet EU in Evropski parlament.
Več informacij je na strani Evropske komisije o nadzoru finančnih storitev in pristojnih odborih.
Finančna kriza lahko družbi povzroči ogromno škodo, ki daleč presega izgube posameznih bank. V Evropski uniji imajo banke in druge finančne institucije pravico, da svoje storitve izvajajo tudi zunaj domače države, in sicer bodisi neposredno s čezmejnim poslovanjem ali posredno z ustanavljanjem podružnic in hčerinskih družb. Finančna stabilnost mora zato upoštevati te čezmejne dejavnosti, kar pomeni, da morajo pristojni nacionalni organi tesno sodelovati s sorodnimi organi v tujini.
Za varovanje finančne stabilnosti in preprečevanje kriz se izvajajo predpisi skrbnega in varnega poslovanja – dejanska pravila – ter nadzor skrbnega in varnega poslovanja – preverjanje, če banke pravila zares spoštujejo.
Predpisi skrbnega in varnega poslovanja temeljijo na večinoma usklajenem regulativnem okviru na ravni EU, za katerega je odgovorna predvsem Evropska komisija. Finančna ministrstva držav članic to zakonodajo prenesejo na nacionalno raven.
Nacionalni nadzorniki so odgovorni za nadzor skrbnega in varnega poslovanja na nacionalni ravni. Sodelovanje med nadzorniki zdaj poteka v okviru t.i. odborov tretje stopnje v Lamfalussyjevem okviru, ki se redno sestajajo in spodbujajo zbliževanje in sodelovanje pri nadzoru na ravni EU. Ti odbori so
ECB in centralne banke brez nadzornih pristojnosti so v odboru CEBS prisotne kot članice brez glasovalne pravice.
Spremljanje in ocenjevanje finančne stabilnosti se redno izvaja na ravni EU. Ekonomsko-finančni odbor (EFC) vprašanja v zvezi s finačno stabilnostjo vsakega pol leta obravnava v svoji sestavi omizja za finančno stabilnost (Financial Stability Table – FST). Omizje sestavljajo visoki predstavniki ministrstev za finance, nacionalnih centralnih bank, ECB, Evropske komisije, predsednik Odbora ESCB za bančni nadzor (BSC) in predsedniki Lamfalussyjevih odborov nadzornikov. Ekonomsko-finančni odbor je v okviru omizja za finančno stabilnost odgovoren za pripravo razprav v Ekonomsko-finančnem svetu o tistih vprašanjih, ki so povezana s finančno stabilnostjo.
Če so dejavnosti finančnih trgov, posrednikov in infrastruktur iz katerega koli razloga motene, morajo včasih posredovati javni organi.
Javni organi lahko sprejmejo različne ukrepe za obvladovanje krize in odpravo motenj, na primer:
Namen ureditve EU za upravljanje kriz je zagotoviti, da nadzorni organi EU, centralne banke in finančna ministrstva izmenjujejo informacije in da se izvajajo postopki za sodelovanje med njimi. Junija 2008 so te ustanove podpisale memorandum o soglasju glede sodelovanja v finančnih krizah.
To vprašanje zadeva ravnanje z insolventno banko ali drugo insolventno finančno institucijo ter zaščito upnikov, še zlasti imetnikov bančnih vlog. Vključuje:
Učinkovitost ureditve za upravljanje in reševanje kriz na ravni EU se redno preverja z vajami, v katerih se simulira finančna kriza. Nacionalne ureditve v obliki odborov za finančno stabilnost, memorandumov o soglasju ter drugih formalnih in neformalnih usklajevalnih instrumentih dopolnjujejo okvir EU za vzdrževanje finančne stabilnosti.
Eurosistem na več načinov prispeva k nemotenemu izvajanju politik pristojnih nacionalnih organov na področju nadzora skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema. Natančneje, Eurosistem:
Pretresi, ki so se avgusta 2007 začeli v posameznih delih finančnega sistema, so odtlej prerasli v svetovno gospodarsko in finančno krizo, v kateri propadajo podjetja, narašča brezposelnost, vlagatelji izgubljajo denar, države pa so prisiljene namenjati velike vsote denarja, da bi preprečile propad bančnega sistema.
Svetovni finančni sistemi ostajajo pod velikim pritiskom:
Ta vprašanja so podrobneje predstavljena v zadnjem poročilu ECB o finančni stabilnosti.
