Euro je bil uveden 1. januarja 1999, ko je postal skupna valuta za več kot 300 milijonov Evropejcev. Prva tri leta je bil neviden, saj se je uporabljal samo v računovodske namene, na primer v elektronskih plačilih. Gotovina je bila uvedena šele 1. januarja 2002, ko je euro po nespremenljivih menjalnih razmerjih nadomestil bankovce in kovance dotedanjih nacionalnih valut, kot sta npr. belgijski frank in irski funt.
Danes so bankovci in kovanci eura zakonito plačilno sredstvo v 17 od skupno 27 držav članic Evropske unije, vključno z njihovimi čezmorskimi departmaji, ozemlji in otoki, ki so bodisi del ali pridružen del držav euroobmočja. Te države skupaj tvorijo euroobmočje. Na podlagi uradnega dogovora z Evropsko unijo euro uporabljajo tudi mikro države Monako, San Marino in Vatikan. Tri druge države zunaj euroobmočja (Andora, Črna gora in Kosovo) prav tako uporabljajo euro, vendar brez uradnega dogovora.
| € | Valuta |
|---|---|
| 1 | = 40,3399 BEF (belgijskega franka) |
| 1 | = 1,95583 DEM (nemške marke) |
| 1 | = 15,6466 EEK (estonske krone) |
| 1 | = 0,787564 IEP (irskega funta) |
| 1 | = 340,750 GRD (grške drahme) |
| 1 | = 166,386 ESP (španske pezete) |
| 1 | = 6,55957 FRF (francoskega franka) |
| 1 | = 1936,27 ITL (italijanske lire) |
| 1 | = 0,585274 CYP (ciprskega funta) |
| 1 | = 40,3399 LUF (luksemburškega franka) |
| 1 | = 0,429300 MTL (malteške lire) |
| 1 | = 2,20371 NLG (nizozemskega guldna) |
| 1 | = 13,7603 ATS (avstrijskega šilinga) |
| 1 | = 200,482 PTE (portugalskega eskuda) |
| 1 | = 239,640 SIT (slovenskega tolarja) |
| 1 | = 30,1260 SKK (slovaške krone) |
| 1 | = 5,94573 FIM (finske marke) |
Zaradi turizma, poslovnih potovanj, čezmejnega nakupovanja in drugih dejavnikov eurski bankovci (in kovanci) zelo radi »potujejo« po euroobmočju. Pred uvedbo eura so preko meja – sicer precej manj – potovali tudi nacionalni bankovci, ki jih je bilo treba nato prek poslovnih bank »vrniti v domovino« k centralni banki, ki jih je izdala. Od uvedbe eura to ni več potrebno. Ker pa veliko eurskih bankovcev ne ostane v državi, ki jih je izdala, ampak se porabijo v drugih državah euroobmočja, jih morajo centralne banke prerazporediti, da bi se izognile primanjkljaju v eni in presežku v drugi državi. Te prerazporeditve velikega obsega usklajuje in financira ECB.
Število in skupna vrednost eurskih bankovcev v obtoku se od uvedbe eura kot gotovine v letu 2002 stalno povečujeta. Gotovina je po številu transakcij v trgovini na drobno daleč najpogosteje uporabljan plačilni instrument v euroobmočju, čeprav imajo gotovinske transakcije po vrednosti precej manjši delež. Vseeno se v zadnjih desetletjih pomen gotovine v obeh pogledih postopno zmanjšuje, uporaba debetnih in kreditnih kartic pa povečuje. Ta trend se bo predvidoma nadaljeval tudi v prihodnje.
Kot plačilni instrument ima gotovina nekaj posebnih lastnosti:
Zaradi vseh teh značilnosti se ljudje niso pripravljeni odreči gotovini, ki bo še mnoga leta ostala nepogrešljivo plačilno sredstvo.
Ena temeljnih nalog Eurosistema po Pogodbi o delovanju EU je, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. Eurosistem je nevtralen do različnih plačilnih instrumentov in nobenemu ne daje prednosti pred drugimi. Vseeno so centralne banke Eurosistema odgovorne za gotovino, saj so uradne izdajateljice bankovcev eura. Poleg tega jih večina v obtok daje tudi kovance eura, ki jih sicer izdajajo države članice EU. Zato Eurosistem podpira gotovino kot splošno dostopno, preprosto, zanesljivo in učinkovito plačilno sredstvo za plačila malih vrednosti. V okviru svojih pristojnosti Eurosistem spremlja in ves čas izboljšuje varnost, zanesljivost in učinkovitost gotovinskih ciklov v euroobmočju.
Svet ECB je aprila 2001 sklenil, da bo izdelava eurobankovcev po začetni zamenjavi gotovine potekala decentralizirano in združeno po apoenih. Tako je od leta 2002 vsaki nacionalni centralni banki euroobmočja dodeljen določen delež od celotne letne proizvodnje posameznega apoena. Vsaka banka sama krije stroške izdelave njej dodeljene količine bankovcev.
Septembra 2002 je Svet ECB oblikoval tudi strateške zaloge Eurosistema. Te naj bi se uporabljale v izjemnih okoliščinah, ko v Eurosistemu ne bi bilo zadostnih logističnih zalog za pokritje nepričakovanih skokov v povpraševanju ali nenadnih motenj v ponudbi eurobankovcev.
Logistične in strateške zaloge nacionalnim centralnim bankam omogočajo, da lahko vedno obvladajo spremembe v povpraševanju po bankovcih, ne glede na to ali povpraševanje izvira iz euroobmočja ali od drugod. V normalnih razmerah se povpraševanje zadovoljuje iz logističnih zalog, od koder prihajajo bankovci za:
Za podrobnosti glej pravni okvir, sl.
Nazaj na vrhPriprave za drugo serijo eurobankovcev že potekajo. Tako kot sedanji bodo tudi novi bankovci imeli zaščitne elemente, ki jih je lahko prepoznati, a težko ponarediti, vendar bodo še izboljšani, da bi bili korak pred tehnologijo tiskanja in reproduciranja, ki je trenutno na voljo ponarejevalcem.
Po načrtih bo prvi bankovec druge serije v obtok prišel v prihodnjih nekaj letih. Ostali bodo sledili v enakomernih časovnih presledkih in sčasoma nasledili bankovce sedanje serije. Tudi na novih eurobankovcih bo upodobljena tema »evropska obdobja in slogi«, zaradi česar bodo ljudem lažje prepoznavni.
Nazaj na vrhPo zakonu imajo tako ECB kot nacionalne centralne banke euroobmočja pravico, da izdajajo eurobankovce. V praksi pa eurobankovce (kot tudi eurokovance) fizično izdajajo in jih jemljejo iz obtoka le nacionalne centralne banke. ECB nima gotovinskega oddelka in ne sodeluje v gotovinskem prometu. Nasprotno so zakonite izdajateljice eurokovancev države euroobmočja. Za usklajevanje zadev v zvezi s kovanci je na ravni euroobmočja odgovorna Evropska komisija. Če želite izvedeti več, obiščite spletno stran Evropske komisije.
ECB je pristojna, da nadzoruje delovanje nacionalnih centralnih bank in izboljšuje usklajenost gotovinskih storitev znotraj euroobmočja, nacionalne centralne banke pa so odgovorne za delovanje nacionalnih sistemov distribucije gotovine. Nacionalne centralne banke dajejo bankovce in kovance v obtok prek bančnega sistema in v manjši meri prek trgovine na drobno. ECB teh dejavnosti ne more opravljati, ker nima ustreznih tehničnih oddelkov (enot za distribucijo, enot za obdelavo bankovcev, trezorjev itd.).
Nazaj na vrh
